Z Motorjem Po Dolomitih

1. Dan 22.7.2010 Kranj - Moena 327 km

Prevoženi prelazi: Passo di Mauria 1295m, Passo Tre Croci 1805m, Passo di Falzarego 2105m, Passo di S. Pellegrino 1918m

     Start je bil zgodaj zjutraj ( okoli 7 ure ) seveda iz OMV Kranj, kjer lepo v miru spijemo kavico pred našo dolgo turo. Prvi dan smo imeli v planu da pridemo čimbolj v osrčje dolomitov, tako da bi lahko naslednje dni v miru prevozili tiste bolj "zahtevne", višje in lepše prelaze.
     Pot nas je vodila mimo Kranjske Gore do Trbiža ter nato naprej do Tolmezza, kjer smo zavili na magistralno cesto št. 52 katera vodi skozi naš prvi prelaz Passo di Mauria (1295m), kjer je bil že naš drugi postanek.

Passo di Mauria

     Po odžejanju smo nadeljevali pot navzdol in nato zavili na cesto št. 48 proti prelazu Passo Tre Croci vendar še pred tem smo šli malo izven naše poti in sicer pogledati jezero Lago di Misurina katerega mislim da nebi smeli zamuditi.

Lago di Misurina

     Po ogledu jezera smo nadeljevali pot čez prelaz Passo Tre Croci (1805m), čez katerega tudi ne moraš iti ne da bi se malo ustavil.

Passo Tre Croci

     Pot nas je nato vodila čez Cortino d' Ampezzo proti prelazu Passo di Falzarego (2105m) in nato južno na cesto št. 203 proti mestu Falcade kateremu sledi prelaz Passo di S. Pellegrino (1918 m) kateri je bil tudi zadnji za ta dan.

     Ustavili smo se v mestu Moena kamor smo prišli okoli 16:30 oz. 17 ure. Sledilo je iskanje prenočitve katere nismo nikjer na naši poti rezervirali. Iskali smo skoraj eno uro saj je bilo vse polno, nato smo šli v turistično pisarno, kjer so nam z veseljem pomagali najti prenočišče.
     Prespali smo v apartmajsi hiši ob glavni cesti za ceno 35eur na noč na osebo z zajtrkom.

2. Dan 23.7.2010 Moena - Pezzo 155km

Prevoženi prelazi: Passo di Costalunga 1745m, Passo di Mendola 1363m, Passo di Tonale 1883m

    
     Zjutraj ko se prebudimo in v miru pojemo naš zajtrk se počasi odpravimo proti prelazu Passo di Costalunga (1745m) čez katerega pridemo v mesto Bolzano. Sledimo tablam proti mestu Merano vendar le do prvega izvoza, kjer zapustimo hitro cesto in se peljemo proti mestu Eppan kateremu sledi prelaz Passo di Mendola (1363m).

Passo di Mendola

      Prelaz ni tako visok vendar cesta ki vodi čez ta prelaz je enostavno najboljša. Odlična podlaga ter zavoji. Sem ga moral prevoziti kar dvakrat :D

Passo di Mendola

     Ko smo po kratki pavzici nadeljevali pot se je pa začelo oblačiti. Naš cilj je bil še daleč, tako da smo se hitro odpravili proti mestu Taio in nato nazaj po cesti št. 42 proti mestu Cles in nato proti mestu Male, kjer nas je že začelo malo močiti. Nato je dež malo ponehal vendar nas je na prelazu Passo di Tonale ponovno začelo namakati.

Passo di Tonale

Passo di Tonale

     Ko smo v mestu Ponte di Legno zavili severno proti Passu di Gavia (2621m) smo v majhni vasi Pezzo začeli iskati prenočišče saj nadeljevati nismo mogli. Prišli smo do apartmajske hiše Yuri Bed & Breakfast(http://www.pontedilegnobeb.com/).

     Odprl nam je lastnik Yuri, ki je res največja faca. Cena prenočitve z zajtrkom je stala 35eur in motorje smo lahko parkirali v garažo, tako da so bili varni pred nalivi. Mokre cunje in čevlje smo dali sušiti v njegovo kurilnico da naj bi se posušili do jutra. Sobe smo imeli čisto na vrhu, da je bil razgled res prečudovit kvarilo ga je samo slabo vreme.

    

    Ko smo se nastalili je sledil še zaslužen pirček in malo klepetanja ter nato iskanje kakšne pizzerije, da napolnimo naše želodčke.

3. Dan 24.7.2010 Pezzo - Brixen 277km

Prevoženi prelazi: Passo di Gavia 2621m, Passo di Stelvia 2758m, Jaufenpass 2099m

    

     Ko smo se zjutraj prebudili v čudovito jutro smo pojedli zajtrk in komaj čakali da odrinemo saj je bil za ta dan planiran Passo di Stelvio kar je bil bistvo te naše vožnje po dolomitih.

Razgled iz apartmaja Yuri Bed & Breakfast

     Poslovili smo se še od našega gostitelja, ki nam je pomagal po vseh svojih močeh da smo lahko posušili naše cunje od prejšnjega dežja.

Yuri

     Jutro je bilo res hladno vendar smo morali naprej proti prelazu Passo di Gavia (2621m). Cesta na ta prelaz je ozka, tako da moraš voziti počasi in previdno. Razgled je prečudovit zato sem se kar pogosto ustavljal za kakšno fotko.

Passo di Gavia

Passo di Gavia

Passo di Gavia

     Ko smo prišli do vrha je bilo zelo zelo mraz zato se nismo predolgo zadrževali. Moralo je biti okoli 5 stopinj.

     Cesta je bila kar slaba zato smo se peljali dokaj počasi vendar to pot čez prelaz zelo priporočam. Je eden lepših prelazov. Nato je sledil spust do Bormia, kjer smo naredili tudi kratek postanek in se ob kavici malo pogreli ter pripravili za prelaz Stelvio Pass (2758m) kateri je najvišji od te naše 4 dnevne ture čene še celo najvišji kar se dolomitov tiče.

     Sama cesta na prelaz ni nič posebnega je dokaj vredu se da normalno peljati. Najbolj pa so zanimive te serpentine ki jih ni in ni konca.

Stelvio Pass

Stelvio Pass

     Vreme nismo imeli ravno idealno vendar se je dalo peljati. Cesta je bila suha tako da ni bilo nobenega problema samo mraz je bil pa kar hud. Brez toplih motorističnih rokavic ni šlo. Ko smo prišli do vrha prelaza je celo malo snežilo.

Stelvio Pass

     Naredili smo eno slikco ( ostali trije so šli naprej ker jih je preveč zeblo saj je bilo okoli 2 stopinji ) in se odpravili dalje iz prelaza navzdol, kjer pa cesta v serpentinah zavija za 360 stopinj in je vožnja navzdol kar naporna.

Stelvio Pass

     Ko smo prišli do vasi Spondinings smo zavili levo po cesti št. 40 proti mestu Graun, kjer smo si želeli ogledati jezero Reschensee. Ko smo prišli do jezera nas je ponovno ujel dež tako da se nismo predolgo zadrževali.

Reschensee - Foto: Miha Bogataj

Reschensee - Foto: Miha Bogataj

     Po kratkem ogledu smo se morali odpraviti nazaj po isti cesti št. 40 in nato po cesti št. 38 vse tja do mesta Merano, kjer smo zavili severno po cesti proti mestu Vipiteno in prečili prelaz Jaufenpass (2099m).

Jaufenpass

Jaufenpass

     Cesta čez prelaz je bila še nekoliko mokra tako da smo vozili kar počasi. Ko smo prišli do mesta Vipiteno smo zavili na cesto št. 12 in proti mesti Brixen, kjer smo ponovno iskali kako prenočišče. Našli smo ga ob glavni cesti za ceno 15 eur na osebo na noč z zajtrkom.

4. Dan 25.7.2010 Brixen - Kranj 364km
Prevoženi prelazi: Passo di Sella 2244m, Passo di Pordoi 2239m, Passo di Campolongo 1875m, Passo di Valparola 2192m, Passo di Falzarego 2105m, Passo Tre Croci 1805m

     Ta dan smo se prebudili v prečudovito jutro in preverili vremensko napoved, ki je bila tudi prečudovita zato smo se lahko brez skrbi odpravili na pot.
     Odpravili smo se južno po cesti št. 12 do mesta Klausen, kjer smo zavili na cesto št. 242 proti mestu Wolkenstein in nato proti prvemu prelazu Passo di Sella (2244m).

Passo di Sella

Passo di Sella

Passo di Sella

     Prelaz je bil čudovit kakor tudi razgled. Cesta je bila odlična tako da se da zelo dobro in varno peljati. Po spustu iz prelaza navzdol smo takoj zavili proti prelazu Passo di Pordoi (2239m).

Passo di Pordoi

Passo di Pordoi

Passo di Pordoi

     Iz prelaza smo nato odšli navzdol po čudoviti cesti ( odličen asfalt ) proti mestu Arabba kjer smo zavili severno proti prelazu Passo di Campolongo (1875m).

Passo di Campolongo

      Po prelazu Passo di Campolongo smo prišli v vas Stern kjer smo zavili južno proti prelazu Passo di Valparola, ki je tudi eden iz med lepših prelazov ki smo jih prevozili.

Passo di Valparola

Passo di Valparola

Passo di Valparola

      Prelaz je bil prečudovit tako za vožnjo kakor tudi za razgled. Pot iz prelaza se je nato nadeljevala čez prelaz Passo di Falzarego (2105m) proti mestu Cortina d' Ampezzo ter čez prelaz passo Tre Croci katerega smo prevozili še v obratni smeri.

     Pot nas je nato vodila po cesti št. 48 čez mesto Auronzo di Cadore, kjer smo zavili v malo daljši predor na cesto št. 355, ki vodi proti mestu Ovaro in nato proti Tolmezzu. Nato smo odšli po isti poti skozi Pontebbo, Tarvisio in čez Kranjsko Goro nazaj proti domu.

     Končna cena tega 4 dnevnega izleta je bila nekje 260eur na osebo. Končno število prevoženih kilometrov je bilo pa skoraj 1200.

     Priporočila: znanje italijanskega jezika ali nemškega. Z angleškim jezikom se ne moraš zmeniti veliko. Priporočam pa tudi, da odidete na ta potep pred mesecem Avgustom ter da s seboj vzamete tople cunje za prečenje prelazov. Za kakšno dodatno vprašanje mi pa lahko pošljete mail.

                                                                                                                                      Uroš